Osmica je bila sprva oblika prodaje na drobno neustekleničenega vina z geografskim poreklom. Sčasoma pa se je možnost za prodajo razširila še na možnost prodaje domačih suhomesnatih in mlečnih izdelkov, doma spečenega kruha, potic ter skuhanih štrukljev.
Pisni viri poročajo, da pravica točenja vina izvira še iz starih časov nemškega cesarja Karla Velikega. Ta pravica se je ohranila še kasneje v času vladavine cesarice Marije Terezije in avstrijskega cesarja Jožefa II. Leta 1784 je bil izdan dekret, ki je vinogradnikom dovoljeval osem dnevni rok za točenje vina. Po tem dekretu je lahko kmet oz. vinogradnik prodajal vinske presežke iz preteklega leta v tako imenovanem vinotoču pod vejo. Vinotoč, v katerem je kmet prodajal svoje vino brez davka osem dni v letu, je dobil ime OSMICA. Da bi označili, da poteka osmica souporabili šop bršljana, imenovan »fraska«, ki so ga pritrdili na vhodna vrata.
Osmico je vinogradnik priredil na svojem domu v prostoru, kjer se vino hrani: v kleti ali naborjaču. Kmetu je bilo s tem omogočeno, da je lahko svoj lasten pridelek prodal potrošniku,saj so bile količine vina večje, kot bi jo lahko porabila povprečna družina. Poleg prodaje poljskih pridelkov je prvotno organiziranje osmice za vinogradnike predstavljalo edini vir zaslužka. Navada se je ohranila do današnjih dni in tako danes največ osmic najdemo na Krasu (na obeh straneh meje), nekaj pa jih odpre svoja vrata tudi v Slovenski Istri!
Najdi idejo za Jesenski izlet